ORLANDO

Ob pristanku nas je seveda čakalo prečkanje meje. Vse skupaj se je odvijalo tako počasi, da smo v vrsti stali skoraj 2 uri, naš Flixbus do Orlanda pa bi moral odpeljati čez 30 minut. Ko smo že obupali nad vsem in se je vrsta počasi pričela premikati, sem prejela obvestilo, da ima avtobus polurno zamudo. Kakšna sreča v nesreči. Ko smo ujeli avtobus, smo se končno sprostili in zaspali po napornem potovanju. Na štiriurni vožnji smo se zabavali s tem, da smo tekmovali, kdo skozi okno vidi več aligatorjev in krokodilov. 

Po namestitvi v hotelu, smo obiskali najbolj klasično ameriško lokacijo… nakupovalni center – The Mall. Prva lokacija je bil kotiček s hrano, kjer gromozanske ameriške porcije niso razočarale. Lačni nismo bili. Pozabila pa sem, kako nemogoče je dobit nesladkane pijače, razen, če je to klasična voda v plastenki, pa tudi teh pa se kmalu naveličaš. Kljub temu da smo bili v Orlandu še pred največjim ameriškim praznikom – nočjo čarovnic (Halloween), je bilo vse že okrašeno v božičnem vzdušju.

NASA visitors space center

Naslednji dan smo obiskali NASA center, kjer smo si ogledali ogromno eksponatov in zanimivosti. Preizkusili smo vse 3D atrakcije, ki simulirajo vožnje z vesoljskimi plovili, za konec pa še simulacijo izstrelitve rakete v vesolje. Tu naj bi izkusili približke vseh pritiskov, ki jih občutijo astronavti ob vzletu. Po pravici povedano sem doživela že veliko bolj adrenalinske stvari, ko na primer skok s padalom iz letala. 

Naš enodnevni izlet smo rezervirali preko spleta dva meseca vnaprej, saj smo bili vezani na specifičen datum, povpraševanja pa je veliko. Zato svetujem, da če ste vezani na točno določen termin, rezervacijo opravite čim prej.

Universal studios

Naslednja dva dneva smo preživeli čas v Universalovih tematskih parkih. Obiskali smo dva od treh: sicer Islands of Adventure (adrenalinske vožnje in vlakci smrti) in Universal studios (več 3D simulacij). Cene so se mi zdele precej pretirane. Dnevna vstopnica stane preko 100 ameriških dolarjev za osebo. Kupili smo jih preko uradne Universalove aplikacije (lahko tudi preko spletne strani). Poleg pregleda rezervacij pa aplikacija nudi vpogled v aktualne čakalne vrste za vse atrakcije v parkih. Glede na velikost parkov ter razdalj med atrakcijami je to vsekakor dobrodošlo.

Ne glede na ceno pa nam ni bilo žal da smo se odločili za obisk, saj so njihove adrenalinske atrakcije res posebna izkušnja. Hrana pa spet… mastna ter pijača sladka, obe seveda v gromozanskih porcijah.

Za tiste, ki razmišljate o obisku pa: s sestro se strinjava, da Jurassic Park, zmaga glede na raven adrenalina, ki ga ponuja.

MIAMI

Sledila je štiriurna vožnja s Flixbusom nazaj v Miami, kjer nas je pričakalo toplo tropsko vreme. Prvi dan smo obiskali del mesta, ki je poznano po svoji etnični manjšini Kubancev, ki so v državo pribežali v 60. let 20. stoletja in kasneje. Območje se imenuje mala Havana (Little Havana). 

Little Havana

Ker sem sama obiskala Kubo in ji je bla res pri srcu, sem najbrž drugače gledala nanjo kot sestra in oče. Po eni strani je bilo veliko kubanskega kulturnega pridiha, predvsem zaradi njihove umetnosti, cigar, kave in ruma ter glasbe, deloma tudi zgodovine. A vse skupaj je bilo izjemno drago, amerikanizirano in prilagojeno turistom. Najbrž bi bila bolj navdušena, če ne bi predhodno obiskala prave kaotične Havane.

Miami Beach, Everglades

Naslednji dan smo se odpravili na organizirano turo po mestu, s pravim turističnim avtobusom, kjer smo si ogledali glavne dele Miamija. Peljali smo se skozi novo razvijajočo se nekdanjo zapuščeno industrijsko cona, kjer namerno kraljujejo grafiti na vsakem koraku, nato pa vzdolž znamenitega Miami beach, ter mimo slikovitih hotelov in zgradb zgrajenih v Art Deco arhitekturnem slogu (1920-1930), kjer je so posneli veliko kultnih filmov. Dan smo končali z vožnjo po nacionalnem parku Everglades (Policijska akademija vibes) in zaman iskali aligatorje.

Nasvet: Za načrtovanje svojega obiska Miami beach-a in njegove okolice, je super spletna stran Miami and beaches.

Naslednji dan smo ponovno začeli dan bolj adrenalinsko: z vožnjo z Lamborghinijem po ulicah Miamija. Priznam, kar filmsko doživetje. Za moj okus je izkušnjo spremljalo rahlo razočaranje, saj je promet v Miamiju naredil svoje ter nam onemogočil, da bi izkusili polno zmogljivost avtomobila. Preostali del dneva smo  uživali na glavni miamijski plaži.

Zadnji dan v smo preživeli v naravi. S supi in kajaki smo odkrivali mangrove, zalive in otočke v severnem Miamiju. Ob »prijetnih« tropskih temperaturah je bil ta podvig kar naporen a je bil za naju s sestro ves trud poplačan, ko smo priveslali na Racoon island, kjer živijo divji rakuni, a nihče ni popolnoma prepričan kako so se tam znašli. Ob prihodu se ne moreš izogniti plačilu turistične takse v obliki sveže vode in hladne lubenice, ki jo domačini z veseljem sprejmejo.

Namig za tiste, ki razmišljate o obisku: Ob prihodu na zbirno mesto povprašajte vodiča rakunjem otoku, saj ni nujno da, je del načrta ture za tisti dan. Načeloma vodiči do določene mere prilagajajo željam obiskovalcev. Ture v manjših skupinah so relativno hitro razprodane, mi smo rezervirali tole.

BAHAMI

Najbolj eksotičen del tega potovanja je bilo vsekakor 4-dnevno križarjenje po Bahamih. Naj že kar na začetku povzamem. Križarjenje? Hvala, ampak ne hvala. Bahami? Definitivno. Se vrnem ob prvi priložnosti.

Poleg ekstremne gneče na ladji in občutka ujetosti ter stalnega guncanja so križarke izjemno velike onesnaževalke in učbeniški primer škodljivega masovnega turizma. Priložnost sem sicer z veseljem izkoristila. Poleg začetka pa je pomenila tudi konec moje križarske kariere. Vedno se moraš držati nekega urnika in vedno te spremlja množica več tisoč potnikov. Mogoče nekatere prepričajo all inclusive paketi s hrano in pijačo. Mene žal ne. Po drugi strani pa so bili Bahami vrhunski. Plaže izgledajo kot fotošopirane in še v največjih pristaniščih, ki so navadno morski smetnjaki, je barva vode smaragdno zelena. Obiskali smo 3 otoke. Prvi je bil Coco Cay, ki je zasebni otok križarske združbe Royal Caribbean (dejstvo, da lahko neko podjetje kupi otok in ga uporablja v take namene se mi zdi rahlo sporno… Ampak hej, smo morali pa vsi odnesti vse smeti in za nami (baje) ni ostalo nič).

Naslednji dan smo se zasidrali v glavnem mestu Nassau na otoku New Providence, od koder smo se z ladjico odpeljali na manjši otoček Blue Lagoon (še ena zasebna stvarca ponudnika križarjenj). Ob povratku v pristanišče pa smo imeli še približno 2 uri da raziščemo vsaj del glavnega mesta - Bay Street. Posebno doživetje je bil Straw Market, kar bi dobesedno prevedli v tržnico slame. Mogoče pa tudi to ni tako zgrešeno, saj tam lahko kupiš vso možno šaro in spominčke.